O osebni asistenci in upravičencih

O osebni asistenci in upravičencih

Kaj je osebna asistenca?

Osebna asistenca (OA) je storitev v obliki pomoči pri vseh opravilih in aktivnostih, ki jih invalidne osebe ne zmorejo opravljati samostojno. Osebna asistenca se izvaja po vnaprej določenem urniku, tako na domu kot izven doma uporabnika in mu tako omogoča bolj samostojno in aktivno življenje ter enakopravno vključenost v družbo.

Uporabniki lahko pomoč koristijo pri osebni negi, v gospodinjstvu in pri drugih podobnih opravilih, pri spremstvih, kot pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnih procesih ter kot pomoč pri komunikaciji.

 

Kdo je upravičen do osebne asistence?

Pravico do osebne asistence lahko pridobijo osebe, ki sodijo v eno od sledečih skupin:

  • gibalno ovirane osebe (zaradi poškodb, bolezni, prirojenega stanja itd.),
  • osebe z nevrološkimi boleznimi ali stanji,
  • osebe s senzornimi ovirami (slepi in slabovidni, gluhi in naglušni).

Dodatna pojasnila, komu osebna asistenca pripada, nudi pristojni center za socialno delo (CSD).

Osebna asistenca je financirana s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Za nekatere uporabnike je v celoti brezplačna, za tiste uporabnike, ki prejemajo še druge denarne prejemke zaradi potrebe po tuji negi in pomoči (npr. dodatek za pomoč in postrežbo (DPP)), pa imajo zakonsko obveznost, da s polovico tega prejemka sofinancirajo osebno asistenco pri izbranem izvajalcu.

 

Pogoji za pridobitev pravice do osebne asistence

Osebna asistenca je zagotovljena vsakomur, ne glede na njegov dohodek in premoženje, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa Zakon o osebni asistenci (ZOA).

Po zakonu je do osebne asistence upravičen vsak, ki:

  • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev,
  • ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (državljan/-ka Republike Slovenije ali tujec/-ka),
  • je star/-a od 18 do 65 let*,
  • živi ali bi želel/-a živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in
  • potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

* Zakaj samo za tiste do 65 let? Zakonska omejitev, da lahko osebno asistenco dobi samo oseba mlajša od 65 let je diskriminatorna, saj imajo potrebo po osebni asistenci lahko tudi starejši, še posebej, če so aktivnejši. Na to je opozoril tudi Zagovornik načela enakih možnosti (več o tem tukaj). Na Zvezi paraplegikov Slovenije smo zato že pri zadnji spremembi zakona večkrat predlagali, da se omejitev odpravi, a ji ministrstvo ni sledilo.